Družina, Mamin svet, Tea razmišlja

Za silo mama

Včasih se ujamem in mislim o svoji vlogi. Vlogi, ki jo dajem približno tri leta, odkar se je rodil moj prvorojenec Lovro. Vloga matere. Dejstvo, da sem mami pač ne gre pozabiti, čeprav se mi včasih zazdi, da sem vse prej kot to, ko otroka zaspita. Pa sem še vedno njuna, tista, ki jo imata vedno pri roki.

In ko se je lansko leto rodila Ajda, sem bila že v nizkem štartu, kako jaz zmorem. Kako me nič ne more presenetiti, ker sem že vse to dala čez. Pa temu ni bilo tako, kaj hitro sem spoznala, da se zopet učim. Delam napake in se trudim. Včasih malo bolj, včasih malo manj. Pa vendar sta otroka tista, ki me učita, čeprav sem bila vedno mnenja, da bom jaz tista, ki ju bom učila. Smešno, kako sem se motila.

Otrokoma sem od nekdaj želela omogočiti čim bolj brezskrbno otroštvo brez različnih tveganj. Ampak konec koncev se zavedam, da življenje ni vedno pravljica in da bosta moja dva slej ko prej spoznala svet. In jaz bom raje kot skrivala, prikazala stvari takšne kot so. Ker sem kot oseba brez dlake na jeziku, se bom z njima pogovarjala o različnih stvareh. Pogovor se mi zdi ključen, čeprav se je včasih težko soočiti z resnico. In če sem že pri otroštvu, se trudim, da jima omogočim čim več sebe. Naj bo to igra, ustvarjanje, kuhanje, karkoli, kjer ju želim vpeljati v naš skupni čas. Res pa je, da pridejo dnevi, ko dejansko nimam energije, da bi sama sebe spravila v red, ampak pri otrocih pač ne smeš imeti izgovorov.

Kot mama želim dajati. Dajati v prvi vrsti brezpogojno ljubezen. Želim, da se zavedata, da sta ljubljena in da bosta vedno znala ljubiti. Najprej sebe in potem vse ostale. Želim, da bosta iskrive oči vedno znala uporabiti v življenju. Da jima bo sonce vedno svetilo v srcu. Da bosta znala deliti in pomagati ljudem. Da bosta sočutna, brez obsojanja drugih. Čeprav svet zanju ne bo vedno rožnat, želim, da bosta znala izluščiti dobro.

Seveda jima želim lagodno življenje, brez finančnih pritiskov, pa vendar tudi do tega pride. Pred vsem ju žal ne bom mogla obvarovati, vendar bom ne glede na vse blizu.

In če sem govorila o daljni prihodnosti, danes želim, da preživimo te zimske dni. Da se imamo čim lepše, ne samo med prazniki, ampak skozi celo leto. Da mi ne zmanjka idej, kako bi ju motivirala. Da preživimo skupni čas v naravi, še rajši v hribih. Da skakamo brezskrbno po lužah in se umažemo (kar se v vsakem primeru tudi če smo doma pred televizorjem). Predvsem pa si želim zase, da se trudim. Da sem mama, najboljša mama za njiju. Čeprav se mi velikokrat zdi, da sem mama za silo. Da nisem dovolj dobra. Pa sem, kljub vsem napakah, sem mama, ki se trudi. In pred nami je še mnogo poti, ki nas bodo vodile na vse strani. In jaz, kaj naj rečem? Veselim se prihajajočih izzivov.

Do naslednjič srčen pozdrav,

Tea

Spread the love :)

Poglej tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja