Družina, Tea razmišlja

Samo midva

Dom. Dom. Biti doma. Trenutno stanje nam veli, da si spočijemo. Da smo doma. Da smo v izolaciji. Karanteni. Brez vse množice in prijateljev. Družine z eno ali več članov. Čas, ko se lahko zbližamo ali razidemo. Čas, ki je vsekakor dober, pa vendar v množici prikazan negativno.

Kako je pri nas doma? Ker Dejan trenutno še opravlja delo, sem povečini sama z otrokoma. Tukaj ti lahko naštejem milijon plusov in mogoče še kakšen več minus. Ljudje smo, pridejo dobri in slabi dnevi. Ob takih krizah, pa je pri meni vedno tisti slab priokus.

Skupaj sva preživela že precej temnih dni, da sva tu kjer sva. Nisva si vedno želela biti drug ob drugem. Priznam. Ni vedno lahko. Sploh ob situacijah na katere nimaš vpliva, vsekakor pa vplivajo nate, bolj kot si to sam misliš. Od vse te norije in živčnosti, sva tudi midva stresala jezo drug na drugega. Vse kar ti je na dnevni bazi nekako normalno, se spremeni. “Lagano” življenje s tako imenovanimi problemi, ki so takrat tako težki in nemogoči, so potem pi**** dim, ko spoznaš kaj se dogaja. Svet se ustavlja, mi pa upam, da z njim. Vsak od vsega tega norenja. Hudo je, seveda gre se za globalno zadevo, ki bo utrpela precejšno škodo.

In tukaj sva midva. Sama z otrokoma, brez druženj, brez vrtca, brez sosedovih otrok in igrišč. Torej tako “po mamje” bi lahko rekla, brez nekakšne pomoči. In tukaj pride seveda do več strasti in krega, ker so dnevi čedalje svetlejši in toplejši, otroka pa. Kot sem že zgoraj omenila, dobri in slabi dnevi.

Kljub utrujenosti in mešanih čustev, sva še vedno strastna. Midva. Ni nama težko biti skupaj, četudi bi morala biti v izolaciji leto ali več, nama to ne prestavlja problema. Sva to kar sva, dnevno, vsak dan, vsak sleherni trenutek. Sem divja zver, ki jo umiri le moški, ki se zna spopasti z vsemi mojimi demoni. In dnevi skupaj so seveda naročeni za dnevne izpade in jezo, kot tudi za vso veselje in ljubezen , ki jo premoreva. In vsa ta teža naju opominjajo, da drživa, vedno. Da je najlepše biti v izobilju, sreči in brezskrbnosti, obenem pa te teža težkih trenutkov potolče. In takrat se izkaže vsa ta ljubezen med nama. In to naju rešuje, da plavava s tokom.

V teh dneh izolacije si želim, da bova izkoristila vse te trenutke za otroka, predvsem pa malo več trenutkov kot ponavadi, namenila nama. Za naju. Za pogovor, za sladki smeh, pitje dobrega vina in okušanje najinih teles. Da bom tvoja princesa, kraljica, včasih pa tudi “prasica”.

Do naslednjič srčen pozdrav,

Tea

Spread the love :)

Poglej tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja