Družina, Tea razmišlja

Kam odšla je najina strast, draga moja?

Vse preveč je različnih postaj v življenju, ki nas preizkušajo. Vse preveč je nabitih ur s stresom v dnevu. Vse preveč se oddaljujemo in premalo povezujemo. Tokrat želim preiti na moško stran. Seveda moja ženska moč ostaja, a vendar se želim postaviti v vlogo moškega.

Smo res tako drugačne, ali gledamo skozi različne perspektive? Je bilo včasih drugače? Če primerjamo banalen primer zvez danes in včasih, ni težko prešteti na prste roke, koliko je takšnih, ki so skupaj več kot 10, 20, 30 itd. let. Danes pa je tega dosti manj. Prideta skupaj, vsa pocukrana in preden se med zliže, on(a) gre.

Seveda je danes naš tempo dosti bolj kompleksen, kot je bil nekoč. Opevane Jugoslavije je konec, tu smo kjer smo. Kapitalizem nas obdaja in se zliva v vse naše luknje. Kot družba prevzemamo svojo ideologijo, ki na svoji poti pobija moralo, etiko in drugačnost. Ne vedno, pa dostikrat ne razumem vsega tega zosa. Vse te nestrpnosti in obsojanja. Včasih smo s sosedi skupaj pili kavo, danes pa si zapiramo vrata z mogočnimi cipresami.

Zagrabi me draga moja, pusti skrbi“, se ne konča vedno s seksom, pa čeprav bi si mož rad vzel svojo ženo/punco/mamico svojih otrok. Spolnost moških je kakopak drugačna, pa vendar smo si res tako različni? Seveda se spolnost z leti spremeni kot tudi z rojstvom otroka, o čemer sem že pisala.
http://teatime.si/druzina/tea-razmislja/spolnost-po-rojstvu-drugega-otroka/
http://teatime.si/druzina/tea-razmislja/spolnost-po-rojstvu-otroka/

Pa vendar si tudi ženske nismo enake, če pogledam skozi svoje oči, si tudi po dveh škratih ne želim nič kaj manj spolnih užitkov. Mislim, da nanje gledam kar precej drugače, kot prej. Kot ženska vem kaj hočem in si to vzamem. Ni pa povsod tako. V tem primeru obstajajo moški, ki se za svoje izbranke trudijo na vse prepreke pa dostikrat niso uslišani. Minejo leta in se začnejo spraševati o bistvu vsega skupaj? Ali pa enostavno odidejo iz te zgodbe.

Ženska po rojstvu otroka čuti drugače. Nase in na partnerja gleda drugače. Nekatere so občutljive in ranljive, zato jim ustreza, da moški ni preveč vpleten v njihov svet. Poznam kar nekaj moških, ki se počutijo izrinjene, dobesedno odrinjene stran. Otrok marsikaj spremeni, pa vendar sta za ta boj potrebna oba. Predvsem pa, da poleg vsega tega dela in poslanstva, držita skupaj kot partnerja, ljubimca. Nobeno mamico ne sprosti orgazem bolj kot kozarec vina, lahko pa je eno z drugim, zakaj pa ne.

Predvsem pa gre tu za dejstvo, da se trudita oba. Če nam moški pomaga pri hišnih opravilih, delu z otroki, je potem veliko vredno, da se mu zaupamo, kaj nas teži. Pogovor reši marsikatero težavo, predvsem pa odpira vse poti. Preden si rečeš adijo, je dobro pretuhtati vse pluse in minuse in zadihati. Ni vedno lahko, marsikdaj je preveč težko. Preklemansko. Ampak vsaka druga pot ne pomeni ravno, da bo lažja. Lahko se zgodi, da bomo še pogrešali vse kar smo imeli, lahko pa tudi ne. Vsak/a izhaja iz svoje zgodbe in kretensko jo je posploševati.

Sama sem tu zelo razdvojena. Po eni strani si želim zveze, ki bo trajala vse do starih let. Ker nimaš lepšega kot se postarati skupaj, ko si šel že čez vse vojne in oaze miru. In včasih je bilo tako, da so držali v dobrem in slabem. Ženske so marsikaj pretrpele in zamižale pred različnimi moškimi razvadami, pa so vseeno zdržale. Tukaj težko povem, kaj bi jaz in kako. Ko te zadane, se odločiš. Po drugi strani pa ne vidim smisla določenih zvez, ki so to, samo zaradi nečesa kar ju veže, pa čeprav je njun kabel že zdavnaj precvikan. Ali pa so vpleteni otroci, ki nehote požirajo vsa čustva, ki kipijo iz staršev.

Vseeno mislim, da se splača vztrajati in da ženske, če vidimo ves trud moških, to tudi spoštujemo in se jim odpremo. Če ne z glavo pa z nogami. Tudi meni je kdaj prišlo, da sem od vse utrujenosti na pol spala, pa sem mu pustila veselje, da skače po meni. Kljub vsem pizdarijam, ki se nas dotikajo in čigar splet okoliščin smo, je spolnost ena tako krasna zadeva, od katere še noben ni umrl (no se tudi zgodi z nasmehom) in nikogar ne prizadene (razen, če je nekdo odveč ali preveč).

“Gremo tja, kjer se ljubezen igra”, mi zapoje v ušesih Hamo & Tribute 2 Love in jaz grem tja.

Drage ženske objemite svoje moške. Niso vedno tako slabi, kot si mislimo. Brez njih bi bil naš svet zelo prazen in suh.

Do naslednjič srčen pozdrav,

Tea

Spread the love :)

Poglej tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja